Omemba: Ivan Maček - Matija

»Nikoli pa nisem mislila, da bom imela kaj s filmom, želela sem biti prevajalka.«

»S profesionalizacijo je upadel žar, ki je v začetku nadomeščal profesionalnost. Oziroma: profesionalizacija ni znala ohraniti žara.«

»V vodstvo so potem pozneje prihajali ljudje, ki niso vedeli, kako program nastaja. Mogoče so vedeli, kako izgleda program, ne pa tudi tega, kako ga narediti. To je velika napaka.«

»Želel je postaviti program in začel vabiti režiserje z akademije, da bi sodelovali z nami scenaristi. Takrat smo začeli bolj resno pisati scenarije.«

»Čutim odgovornost, da njegova glasba ne konča na smetišču, da je dostopna tistim, ki jo želijo uporabljati.«

»Vsem se nam je zdelo, da delamo nekaj grozno pomembnega, in da moramo dati vse od sebe. S tem smo nadomeščali znanje.«

»Žalostno je, kako aktualen je ta film. Polno je stvari, ki sem jih že pozabila, a sem se ob ogledu filma takoj spomnila imen in stikov z ljudmi.«

»Smo pred eno najbolj varovanih skrivnosti v Sloveniji – zakloniščem, namenjenim za slovenski politični in državniški vrh, zgrajenim v 50. letih.«

»Pričakovanja, ugibanja, govorice so eno, to, kar smo videli, pa daleč od pričakovanj.«

»Imel sem se srečo, da sem se lahko pogovarjal z obema takrat še živečima vodilnima človekoma tega področja – varnostnim oficirjem Kocuvanom in Grumom.«

»Težava pa je bila, ker je v vasi živelo še 138 prebivalcev.«

»Danes je to kot lep muzej opreme iz prve polovice 50. let.«

»Za objekt so vedeli predsednik predsedstva Slovenije, predsednik skupščine in centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.«

»Ko sem s preiskovalno komisijo povojnih pobojev šel na srečanje z zaposlenimi v zaprtem območju, je bilo močno čutiti njihovo bolečino.«